1.4.2019
Denar predstavlja osnovno energijo izmenjave. Zakaj torej marsikdo misli, da ne moreš oz. ne smeš biti duhoven in hkrati bogat? Odgovor je preprost: ker gledajo skozi svojo prizmo in denar vidijo negativno. Predvsem pa, ker imajo sami izzive v zvezi z denarjem, se hitro razdelijo na 'nas' in 'njih' in materialno bogastvo enačijo z nadutostjo (to je stvar človeka, ne denarja, ki ga ima) in skopostjo (ponovno stvar odnosa, človeka, ne denarja kot takega). A bogati, uspešni ljudje z izkušnjami so pogosto tisti, ki - ko prispejo v metaforično zadnje nadstropje v stolpnici - pošljejo dvigalo nazaj v pritličje. Zakaj? Ker so samozavestni glede tega, kar so dosegli. Kako? Mentorirajo. Učijo. Dajo zgled. In ja, dajo tudi v dobrodelne namene. A je vsak bogat človek tak? Seveda ne. A ponovno, to je stvar človeka, ne njegovega materialnega bogastva.
Ljudje, ki imajo izzive (tudi z denarjem), pogosto tudi kažejo s prstom na druge. Ne pozabimo, da če na nekoga pokažemo s prstom, trije pokažejo nazaj k nam (vem, da si poskusil-a in vidiš, da je res tako).
Reven človek ni boljši od bogatega. Je samo revnejši in bogat človek je samo bogatejši. Veličina človeka se meri v dejanjih in izbirah, ne v količini denarja, ki ga ima.
Nekoč je prijateljico, ki se ukvarja z jogo in meditacijo, neznanka skritizirala, da za širjenje duhovnosti ne bi smela računati. Ker pač - duhovnost. No, naj se oglasi, ko sama za svoje delo ne bo hotela plače. Pa argument, da je duhovnost tako osnovna stvar, da mora pripadati slehernemu človeku in bi zato njeno širjenje moralo biti popolnoma zastonj, bo morda zdržal, ko bomo uredili, da bosta zastonj voda in hrana.
Pomisli na to, da energija kroži. Mora krožiti. Pomisli na to, da je izmenjava za delo, proizvode, storitve, tudi del tega. Prav je, da se delo, izmenjava informacij, itd. podpre - tuje in tudi tvoje delo. Vse ostalo so izzivi ljudi, ki se zrcalijo v življenju in dajejo priložnost, da jih rešimo.
