7.9.2020
Pred nekaj dnevi sem na otvoritvi joga studia naredila zvočno iniciacijo s šamanskim bobnom in kristalno skledo, s katero smo ga posvetili in umestili v prostor. Super je bilo. Najboljšo povratno informacijo pa je dal simpatični starejši gospod: »Nataša, a vam lahko povem, kaj sem doživel? Ampak jaz nisem ubrisan!« Kako sem se nasmejala! »Mi tudi ne, kar povejte,« sem odgovorila. In je povedal: »Veste, sedel sem in zaprl oči, kot ste rekli, kar naenkrat, na sredi, pa sem začutil nekaj, nekakšno toploto nad želodcem, potem pa od tam mravljince po obeh nogah do prstov in v tla. Mravljince! Kaj pa je to? Prvič se mi je zgodilo kaj takega. A to sem energijo čutil? A to je ta zvok naredil?« Čisto je bil navdušen. »Veste, nikoli nisem nič verjel, ko so mi govorili take zadeve, zdaj se je pa meni zgodilo.« »Prav imate,« sem mu povedala, »izkušnja šteje, verjeti na besedo nima smisla. Zdaj boste pa v tisti, ki jim bo govoril in mu ne bodo verjeli,« sem ga hecala in tudi on se je nasmejal. In potem sva se pogovarjala, zakaj je to sploh fajn, kako zvok koristi, pa Magija zvoka ga je zanimala (imam občutek, da si je malo oddahnil, ko sem povedala, da pride tudi dosti moških, ne same punce). Spravil je mojo vizitko in odšel nasmejan: »Še se bova videla!«
Lepo je prisostvovati tako pristni izkušnji, ki jo je tako simpatično in iskreno delil. (Ker on ni ubrisan! Pač povabljen je bil, pa je prišel. Še vedno mi gre na smeh.) (Nekdanji) skeptik, a očitno z dovolj širine in odprtosti – to je super pozicija, saj kar verjeti brez izkušnje dela ljudi vodljive in daje njihovo moč v roke drugim. Kdo ve, kaj ga še čaka, gospoda odprtega uma.
